»Bakreni gozd, poletno gola ura, / milijardno razmnožena življenja brez neba – / vse je le mnogoglasna uvertura / v tišino, ki nikdar se ne konča.«

»Njegove sublimne slikarske podobe narave, predvsem gozdov, nam ponujajo posebno izkustvo, ko se preprosto predamo tišini in vstopimo v svet umetnosti, z vero v lepši in boljši jutri.«

»Vse se torej vrti okoli tišine. Glasba se rodi iz tišine. Tišina pa je sestavni del glasbe. Glasba se na koncu vedno povrne v tišino. Če se sploh konča. To je, če je ne slišimo tudi v tišini.«

»Tišina je misel niča. Nič je zamisel tišine.«

»Morda pa me privlači zato, ker najpomembnejše stvari v njem izgovori tišina. Pa ne tišina kot odsotnost decibelov, ampak 'notranja' tišina ali 'notranji' zvok filma.«

»Najhuje je namreč trpeti v tišini.«

»Ta tišina ... Tišina morja, ki ni povsem nema. V njej je veliko glasbe in pripovedi. V njej se zgodi mnogo stvari.«

»Za nas je gozd nekaj samoumevnega. Pomirja me, da se v Evropi gozdovi širijo, skrbi pa to, da amazonski gozd izginja.«

»Tišina v teh trenutkih je sokrivda v tem pokolu.«